Slovenija – moja dežela

Slovenija, moja dežela je s  svojimi nadaljevanji in vrhuncem v znanem tv-spotu postala eden od združevalnih členov slovenskega naroda na poti v osamosvojitev. Slovenski kraji, kulturne in naravne znamenitosti ter zanimive lokacije Slovenije ujete v moj objektiv.

Občina Kanal ob Soči

Občina Kanal je ena od občin v Republiki Sloveniji. Sedež občine je Kanal – slikovito naselje v srednji Soški dolini. Občina Kanal se s 5986 prebivalci prišteva med občine s srednje velikim številom prebivalcev v Sloveniji.

Blejsko jezero 

Na otok sredi jezera obiskovalce že stoletja vozijo tradicionalni leseni čolni – blejske pletne, ki jih z vesli poganjajo stoječi pletnarji. Po pristanku se gostje po 99 kamnitih stopnicah odpravijo do cerkve Marijinega vnebovzetja. Na otoku legendarnih zgodb prisluhnite cerkvenemu zvonu in nanj pozvonite še sami. Po eni od zgodb boste tako poskrbeli za izpolnitev svojih želja. Po vrnitvi si otok na jezeru oglejte še z gradu in s sprehajalnih in kočijaških poti, ki vodijo okoli jezera. Naj vas na potep zapeljejo blejski fijakarji!  FOTO GALERIJA

Murska Sobota in pisano Pomurje

Murska Sobota leži na suhem prodnatem terenu na nadmorski višini 190 m. Njena središčna lega med avstrijsko in madžarsko mejo ji daje vlogo prometnega vozlišča. Iz mesta potekajo ceste žarkasto na vse strani Prekmurja in v sosednje države. Z Madžarsko je povezana tudi z železniško progo preko Hodoša.

Nekoč je Mura poganjala sto mlinov, danes je od starih rečnih mlinov tu le še Babičev mlin pri Veržeju. Postavljen je na bregu in ima v reki le mlinsko kolo. Mlin redno obratuje in je odprt za obiskovalce. Rženo, pšenično, ajdovo in še kakšno moko z veseljem prodajo tudi naključnim obiskovalcem. Najzanimivejša pot do Babičevega mlina je po reki – dobra ura vožnje s  čolnom od petanjskega mostu. Novi plavajoči mlin na Muri so postavili v Ižakovcih, ob obali Otoka ljubezni, saj so  imeli mlini in ljubezen vedno nekaj skupnega. Družinski izlet na Babičev mlin je nepozabno doživetje in prava atrakcija za najmlajše.  FOTO GALERIJA

 

Grad Snežnik leži na robu vasice Kozarišče – 2,5 km južno od Loža (28 km JV od Cerkniškega jezera ). Ime Snežnik (Schneeberg) je bilo prvič omenjeno leta 1461, toda prvi pisni viri o gradu so iz leta 1269. Grad stoji v bližini najvišje slovenske gore, ki ni v Alpah – Snežniku . Zelo lepo je ohranjena notranja oprema, ki je večinoma iz 19-tega stoletja. Do gradu vodi dvoločen kamnit most, ki povezuje grad preko ribnika, ki je nastal z zajezitvijo kraškega izvira. Grad je od leta 1983 odprt za ogled. Od leta 2005 do 2008 je bil grad prenovljen. Današnji upravnik (2015) je Narodni muzej Slovenije.

 

Kostanjevica na Krki

Tam, kjer se nižinski Krakovski pragozd počasi vzpenja v hribovite, zelene Gorjance, leži Kostanjevica na Krki, edino in najmanjše mestece na otoku, imenovano tudi Dolenjske Benetke. Težko bi našli koga, ki ob pogledu na leno reko Krko, na sprehodu skozi staro mestno jedro, pri ogledu galerijskih zbirk ali proučevanju naravne in kulturne dediščine kraja ne bi našel tudi nekaj zase. Kostanjevica se omenja kot mesto že davnega leta 1252, njen razcvet pa je omogočil vojvoda Bernard Spanheim, ki je leta 1234 tu ustanovil cistercijanski samostan, da bi utrdil svoje posesti na Dolenjskem. Danes ima v njem svoj sedež Galerija Božidar Jakac, okolico samostana pa krasijo mojstrovine, nastale na kiparskih simpozijih Forma viva. S številnimi likovnimi deli se ponaša tudi Gorjupova galerija v osnovni šoli.

Mehka dolenjska pokrajina s Krko, vinorodnimi griči, med katerimi se vije Podgorjanska vinska cesta, vabi ribiče, lovce, pohodnike, ljubitelje redkih ptic, da jo obiščejo in se naužijejo njene lepote. Ljubitelji kraških skrivnosti pa prav gotovo ne bodo prezrli turistično urejene Kostanjeviške jame.   FOTO GALERIJA

 

KOSTANJEVIŠKA JAMA

Iz bližnje Kostanjevice lahko pridemo do jame peš, z avtomobilom ali avtobusom. Kilometer in pol ceste je primerno označen. Ogled jame je mogoč med 15. aprilom in 31. oktobrom.

FOTO GALERIJA